Trg dela
Zakaj so plače v Savinjski regiji pod slovenskim povprečjem?
Strukturna analiza plačnih razlik med savinjsko industrijo in preostalimi slovenskimi regijami.
Sektorska sestava kot ključni dejavnik
Povprečna bruto plača v Savinjski regiji je bila leta 2023 za 11,4 % nižja od slovenskega povprečja, kažejo podatki Statističnega urada RS. Razlog ni v tem, da bi delodajalci plačevali manj za enako delo, temveč v sestavi regionalnega gospodarstva. Savinjska regija ima nadpovprečen delež delavcev v predelovalni industriji — kovinarska podjetja, tekstil in lesna predelava skupaj zaposlujejo skoraj tretjino aktivnega prebivalstva. Ti sektorji imajo strukturno nižje plače od storitvenih in tehnoloških dejavnosti, ki dominirajo v Ljubljana in Gorenjski regiji. Kolektivne pogodbe v predelovalni industriji se zadnja tri leta niso bistveno spremenile glede na realno inflacijo, kar je situacijo dodatno zaostrilo. Delodajalske organizacije navajajo pritisk izvoznih cen in razmeroma visoke stroške energije kot razloge za zadržanost pri plačnih pogajanjih. Po drugi strani pa podatki Zavoda za zaposlovanje kažejo, da je stopnja brezposelnosti v regiji nižja od slovenskega povprečja — kar nakazuje, da je povpraševanje po delavcih visoko, a plačne prilagoditve zaostajajo. V naslednjih mesecih bomo spremljali, ali bodo nova kolektivna pogajanja v jeseni 2024 prinesla spremembo tega trenda.
Primerjava z Gorenjsko in poti naprej
Ko primerjamo Savinjsko regijo z Gorenjsko — ki je strukturno podobna z vidika industrijske tradicije, a ima višje povprečne plače — opazimo dve ključni razliki. Gorenjska ima višji delež zaposlenih v precizni strojni industriji in turizmu z višjo dodano vrednostjo, kar dviguje povprečje. Poleg tega je bila Gorenjska v zadnjem desetletju uspešnejša pri privabljanju tujih neposrednih naložb v sektorje z višjimi plačami. Celjski župan in regionalna gospodarska zbornica sta v letošnjem letu napovedala skupno iniciativo za privabljanje podjetij iz logistike in zelene industrije — oba sektorja plačujeta nad povprečjem predelovalne industrije. Analiza kaže, da kratkoročno največ pridobijo delavci, ki se prekvalificirajo za vzdrževalne in operaterske vloge v avtomatizirani proizvodnji, kjer je premija nad povprečjem regije med 18 in 24 %. Strukturna sprememba plačne slike bo zahtevala vsaj pet do sedem let doslednih naložbenih odločitev in kadrovske politike podjetij.